V času pred prazniki, v tednu od 9. do 13. decembra 2019 so se učenci 5. in 6. razreda udeležili načrtovane šole v naravi. Program – plavalni teden – so izvedli v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, enota Cerkno.

Šole v naravi se je udeležilo 49 učencev, spremljale so jih 4 strokovne delavke.

Že prvi dan je bil zanimiv, saj je bil odhod izpred šole že ob 6. uri zjutraj, sledila je kar dolga pot do Idrije. Tu so nas pričakali kustosi v muzeju rudnika živega srebra. Po skupinah smo se podali v Antonijev rov, ki omogoča obiskovalcem vpogled v življenje in delo rudarjev.

Po ogledu smo se odpravili proti Cerknem. Samostojna Občina Cerkno je bila z odcepitvijo od prejšnje skupne Občine Idrija ustanovljena po volitvah 4. decembra 1994.

Kot del Severne Primorske leži v zahodnem delu Slovenije. Razteza se na 131,3 kvadratnih kilometrih, obdajajo pa jo sosednje občine Idrija, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Tolmin.

Upravno, gospodarsko in kulturno središče občine je kraj Cerkno, ki ga naseljuje okrog 1600 prebivalcev. Cerkljanska, ki je izrazito zaključena regija, leži v prehodnem prostoru med primorskim in alpskim svetom v porečju Cerknice in Idrijce. Lega, razgibanost območja in ugodna klima, ki jo oblikujejo poslednji primorski vplivi, dajejo domačinom in obiskovalcem veliko možnosti za številne krajše sprehode v naravo po označenih pešpoteh ali za celodnevne planinske ture. Cerkljanska je poznana po živahnem kulturnem in družabnem utripu, nudi pa tudi številne zanimivosti, ki so vredne ogleda (Cerkljanski muzej, Partizanska bolnica Franja, Divje babe v Šebreljah, domačija pisatelja Franceta Bevka v Zakojci …). Do večjih mestnih središč (Ljubljana, Nova Gorica …) in pomembnejših slovenskih turističnih znamenitosti (Bled, Postojna) je oddaljena dobro uro vožnje z osebnim avtomobilom. (VIR: http://www.cerkno.si/o-obcini/predstavitev/ )

Pred domom Cerkno so nas pričakali učitelji: upravnik Domen ter učitelji Igor, Rok in Andraž. Pozneje se jim je pridružila še učiteljica Simona.

Seznanili smo se s potekom prvega dne ter pravili hišnega reda v domu. Po kosilu smo takoj vzeli stvari za plavanje ter se podali v bazen, ki je ob Hotelu Cerkno.

Razdelili smo se v 4 skupine ter tako ves teden pridno vadili plavanje in na koncu osvojili bronastega, srebrnega in celo zlatega delfinčka.

Po malici smo izvedli se namestili v sobe. Dom je zelo posebna zgradba, saj smo bili nameščeni v sobah v 3 nadstropjih. Ima tudi veliko stopnic, je pa zelo nov, saj obratuje šele 5 let. Ko smo to uredili smo izvedli FOTOLOV in PLEZANJE NA NOTRANJI STENI. Po večerji pa še VEČERNI SPREHOD. Utrujeno smo zaspali kot bi mignil.

V torek smo po zajtrku takoj odšli na bazen, kar smo potem ponovili tudi po kosilu. Ista rutina je potekala vse do petka.

Po malici smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina je učiteljem Andražem izvedla PLEZANJE po notranji steni, druga pa se je podala v bližnji gozd, kjer smo izdelovali bivake v dejavnosti KJE SE LAHKO SKRIJEM. Na voljo smo imeli šotorsko krilo in vrvi ter gozd. Nastala so zanimiva pribežališča.

Po večerji smo si ogledali društvene prostore LAUFARJEV- tipična maska cerkljanskega področja. Član Miha je na zanimiv način predstavil tradicijo laufarije, Neo pa je celo lahko oblekel eno od mask. Močan element lokalne identitete občine in njenih prebivalcev so »laufarji«, ena najbolj prepoznavnih tradicionalnih pustnih skupin v Sloveniji. Cerkljanska laufarija je stoletja dolgo potekala po nenapisanih pravilih, ki so se z ustnim izročilom prenašala iz roda v rod. Skupina danes šteje 25 likov, posebnost pa so njihova naličja (26 jih je) – t.i. »larfe«, ki so izrezljane iz lipovega lesa. Nekatera njihova oblačila so sešita iz naravnih materialov (bršljan, slama, mah, smreka, živalska koža). Skozi maske in like so v cerkljanski laufariji predstavljene značilnosti in slabosti posameznih skupin prebivalstva. Glavni lik je Pust, ki ima obleko pošito z mahom, v rokah pa nosi mlado smreko. Spremljajo ga »ta bršljanov«, »ta tierjesta«, »ta star« in »ta stara«, »lamant« itd. Edina govoreča maska je »ta star« (VIR: http://visitcerkno.si/cerkljanska-laufarija/ ).

Zanimivo je tudi to, da ima dom Cerkno sobe poimenovane po teh likih. Mi smo stanovali v sobi z imeni: »ta bršljanov«, »ta tierjest«, »ta star« in »ta stara«, »lamant«, »marjetica«…

Tako je zanimivo minil že 2. dan.

V sredo smo ponovili dejavnosti plavanja, popoldne pa smo zamenjavo skupin v plezanju in postavitvi bivakov.

Zvečer smo se igrali družabne igre, preizkusili pa smo se tudi v skupinski dinamiki – socialnih igrah, ki jih je vodila učiteljica Simona.

Že smo se zbudili v četrtek. Po utrjevanju tehnik plavanja, smo se spet razdelili v dve skupini. Eni smo se najprej preizkusili v orientaciji po mestu, druga skupina je prisluhnila dvema francoskima študentkama, ki sta preko kviza in fotografij predstavili Francijo. Pozneje smo se zamenjali.

Druga skupina je orientacijo opravila bolj »na kratko«, saj je začelo deževati.

Po večerji smo z učitelji šole ter učiteljico Simono izvedli zaključno srečanje. Prejeli smo potrdila o udeležbi v šoli v naravi, najbolj urejene sobe pa so dobile priznanja.

Potem je sledila zabava. Ko smo plesali, je zunaj začelo snežiti.

Utrujeni in veseli, da se jutri že vračamo domov, smo zaspali.

Zbudili so se v zasnežen petek. Po zajtrku smo takoj spakirali stvari ter se že zadnjič odpravili na plavanje. Bilo je zanimivo, saj smo se preverili v uspešnosti učenja tehnik plavanja.

Komaj smo čakali, da gremo domov. Že pri kosilu smo videli naš avtobus. Še vedno je snažilo, ko smo še zadnjič stali na diagonali, se zahvalili in poslovili od osebja doma.

Pot je hitro minila in starši so nas že čakali pred šolo.

Polni lepih vtisov smo se odpravili domov.

Galerija