V četrtek, 22. 10. 2015 obeležujemo svetovni dan ozaveščanja o jecljanju.
Kogar zanima več o tej temi, lahko prebere v prispevku logopedinje Ilke Dougan iz Centra za sluh in govor Maribor.
Jecljanje je kompleksna govorna motnja, ki vpliva na psihični, biološki in socialni razvoj posameznika. Najpogosteje se pojavi med 2. in 5. letom starosti. Podatki kažejo, da jeclja približno 1% svetovnega prebivalstva, in sicer do štirikrat toliko moških kot žensk. 5 % otrok gre skozi fazo netekočega govora, pri 75 % teh otrok je jecljanje prehodne narave. Za jecljanje je značilen netekoč govor. Govorni tok prekinjajo nehotna ponavljanja in podaljševanja glasov, zlogov ali besed. Ob tem se lahko pojavijo še: napeta obrazna in grlna muskulatura, povišane glasovne karakteristike, različni gibi rok in glave.
V zadnjem desetletju se v svetu in pri nas namenja posebna skrb začetnim pojavom netekočega govora. Jecljanje je največkrat nepredvidljivo in ne moremo z gotovostjo napovedovati, v katero smer se bo razvijalo. Z zgodnjim ukrepanjem vplivamo na preprečevanje negativnih občutij pri starših in otrocih. Starši se velikokrat ne znajdejo in ne vedo, kako reagirati. Z razlago problema lahko olajšamo stiske, ki jih jecljanje nosi s seboj. Izkušnje kažejo, da imajo otroci, ki se v terapijo vključujejo ob začetnih pojavih netekočega govora, več možnosti vzpostaviti kontrolo govora ali preiti v popolnoma tekoč govor.
Logopedska terapija se v najzgodnejšem obdobju izvaja z igro, prilagojena mora biti posameznemu otroku. Izrednega pomena je dobro sodelovanje z otrokovo družino. Kasneje se v terapevtske programe vključujejo različni terapevtski principi, ki otroku, mladostniku ali odraslemu pomagajo pri obvladovanju govora. Terapevtski pristopi so različni, v terapiji izhajamo iz posameznika. Mladostniki in odrasli imajo možnost, da se po zaključenih terapevtskih programih vključujejo v društva ali v skupine za samopomoč in s tem ob izmenjavi izkušenj vztrajajo pri vzdrževanju terapevtskih principov in obvladovanju govora.
Ob mednarodnem dnevu jecljanja je pomembno spregovoriti tudi o odnosu okolja do jecljanja. Potreben je razumevajoč, strpen in spoštljiv odnos. V podporo vsem ljudem, ki jecljajo, si 22. oktobra pripnimo modrozeleno pentljo! Modrozeleno, ki daje občutek miru, svobode in pravičnosti – to naj bo vez med ljudmi, ki jecljajo, in tistimi ki jih razumemo.
Kadar se pogovarjamo s posameznikom, ki jeclja, poslušajmo, kaj govori, ne, kako govori; dajmo mu čas in se ne trudimo »pomagati« tako, da dokončujemo besede namesto njega. Glejmo ga v oči.
